Res potrebujem počitek. Počasi mi zmanjkuje moči. Danes je bil stresen dan. Poln veselja, živčnosti, razočaranj in teka (zjutraj sem tekla na vlak, ki mi je skoraj speljal pred nosom). Komaj čakam počitnice, da spet malo zadiham, razbremenim svoj urnik in končno spet SLIKAM. Razstava se približuje in čaka me še kar nekaj dela, vendar zdaj ne bom mislila na to. Res potrebujem počitek, čeprav tale veseli december, kljub praznikom, včasih postane kar naporen, vendar je vseeno bolje kot neprestano učenje.
Res je bil zabaven dan. Obožujem besedo "zabaven", ker obenem izraža dejansko zabavo in sarkastično izražanje obupa. Kakorkoli, ugotovila sem, da res potrebujem počitek. Danes sem se spet zalotila, da me popada neka nepojasnjena žalost, ki se ponavadi priplazi, ko sem utrujena. Ob tej žalosti sem res že počasi sita vsega. Govorim si samo še: "Še malo, pa bo konec." In upam, da bo ta konec res prišel. Čim prej. Do takrat pa lahko poslušam tole pesem in počasi hrepenim po postelji in tistemu nenavadnemu občutku, ki se me poloti pred spanjem, ki ga lahko opišem, kot nenadno potopitev v lastne misli, v misli, kjer je vse v redu in kjer je vse mogoče. Sanjarim pred sanjanjem :). Res zabavno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar