Jutro je bilo veliko bolj zanimivo. Vsa okolica je bila zasnežena in ko sem se odpravila na pevske vaje, sem se še ustavila, za trenutek, na vrhu naše ulice, kjer se mi je odprl razgled na Lancovo in reko Savo.
Najboljši pa je bil razgled iz radovljiškega "turna". Po pevskih vajah se nas je šest, na pobudo prijatelja, odločilo, da se gremo povzpet na vrh radovljiškega zvonika. Plezali smo nekaj časa, potem pa smo končno prišli do zvonov in odprl se nam je razgled nad mestom, ki je bil zelo zimski.
Zvonovi
Ni bil ravno tipičen sobotni dan in vsekakor zabaven in zanimiv. Sneg pa naj kar še pada, saj veliko ljudem prinaša veselje in to je najpomembnejše. Da začutimo radost in si narišemo nasmeh na obraz :). Uživajte!
Ni komentarjev:
Objavite komentar