Ja, vozniški izpit imam ... o! jutri bo minilo pet mesecev (že!) odkar je minil tisti dan, ko se mi je odvalil kamen od srca in so se mi celo Jesenice (prosim, brez zamere dragi Jeseničan, ampak mesto res ni kaj prida - okolica je pa super :)) zazdele lepe. Pet mesecev. Prva dva sta bila zaznamovana predvsem s prepričevanjem staršev, da se mi res ne bo nič zgodilo in da bo vse v redu. Saj ju razumem, brez skrbi in če bi slučajno izvedela za kakšno prigodo nekaj mesecev nazaj, bi bil sigurno kakšen ogenj v strehi več. Saj ni bilo nič posebnega. Nobenega nisem zbila niti razbila avta. Bilo je samo to, da sem po slabih dveh tednih po prejetju izpitnega spričevala, odšla z našim kombijem v Ljubljano, ker smo v Radovljici gostili Špance, pri katerih smo mladinci gostovali lansko leto v Pedro Munozu. Najprej sem seveda, po nesreči, zapeljala na enosmerno cesto, tam pri tržnici, kjer RES ne moreš videti, da tam ne smeš zapeljati. Kasneje sem bočno parkirala pred Poljansko gimnazijo in molila, da bo vsaj en boks pred mano ali za mano prost, ko se vrnemo. Ha! Ni bil, seveda. Prijatelj mi je ponudil pomoč in mi hotel pomagati, da bi prišla ven iz te zagate (samo pomislite: mlada voznica v kombiju, ki je ukleščen med dva avta - grozljivka). Tukaj je prišlo da majčkenih zapletov. Iz bočnega parkiranja moraš volan zasukati proti cesti, mogoče iti majčkeno nazaj in potem lepo zapelješ na cesto. Tega midva nisva storila, kakopak. Iz tega "šmorna" sva se hotela rešiti tako, da bi šla midva vzratno iz boksa. No, končen položaj je bil tak, da je bilo pol kombija na pločniku, od stene stavbe je bil oddaljen kakšen centimeter ali dva, prav tako je bil zadaj avto od mojega oddaljen nekaj centimetrov. Res strašno, ampak sva se pa nasmejala kar pošteno. Na koncu sem avto le spravila v začetni položaj in ga rešila iz tistega parkirnega mesta. To je bilo ob enajstih zvečer in jasno, da sem pozabila prižgati luči (kar se mi je dogajalo, kar nekaj časa - do prvega tunela nisem vedela, da nimam prižganih luči).
Pred nekaj tedni pa sem skoraj razbila naš in sosedov avto, še danes ne vem zakaj nista razbita, meni se je zdelo, da je kar počilo. Kaj naj naredim, če ima sosed tri avte parkirane tako, da je eden skoraj na cesti. Na srečo ati ni rekel nič posebnega.
Tako, da, dragi bralec, če ga ti kdaj polomiš med vožnjo ali parkiranju in to brez zadržkov priznaš, si faca! :) Drugače pa, vozite varno in počasi. S tem pa res nimam težav. Če si kakšen dirkač ali pa tudi ne, poslušaj tole preden se spet odločiš, da boš presegel omejitev hitrosti :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar