Čas za oddih

Počitnice! Končno! Hrepenela sem že po tem oddihu, saj lahko končno spet posvetim več časa risanju in slikanju in sebi ter bližnjim. Hvala Bogu! Božič je že pred vrati, naša hiša je polna vonja po potici in vsi že pridno pospravljamo sobe (khm, recimo :)).
 Danes sem se lotila že drugega portreta v dveh dneh, s sestrico pa sva odšli na sprehod do Šobca seveda (čeprav sem že stokrat odšla tja, je še vedno super). Res je bil lep dan. Odšli sva nekaj časa pred sončnim zahodom, vrnili pa ravno, ko so sončni žarki še s težavo vztrajali na nebu in se odsevali v oblakih.

 Lep začetek počitnic. Upam, da bodo trajale dolgo, čeprav vem, da ne bodo. Vedno ostane toliko stvari, ki jih ne narediš. Predvsem za šolo. Ampak žal. Nisem robot, ki bi ves čas mislil samo na take stvari. Dosti o šoli. Počitnice so tu. Prazniki. Novo leto. Samo veselje. Želim vam, da bi ga zares začutili, da bi se vam za trenutek zazdelo, da ste večni. Zdaj je čas veselja, čas odpuščanja, čas, ko si povemo vse in začnemo na novo. Vesele božične praznike! Za trenutek potisnite skrbi v predal in si oddahnite. Na koncu se vedno vse izide, zato se veselite! :)