Pogled s palme

Zanimivo je, kako ljudje vplivamo drug na drugega. Na to temo sva s prijateljico, lansko leto, ko smo bili v Rimu, razvili teorijo o življenju :).
 Življenje sva primerjali s palmami :). Celo razmišljanje se je začelo z mislijo:"Življenje je kot palma; na vsake toliko časa ti pade kokos na glavo." In se je začela razvijati vsa teorija okrog tega. Na pol v šali, na pol zares seveda :). Takole gre:
 Človek začne plezati po palmi. Najprej gre bolj počasi, ker je še šibak, kasneje pa vse hitreje (zato čas mineva hitreje, ko odraščamo (: ). Te palme so take hecne vrste. Vsak človek ima svojo palmo, ampak na vsake toliko časa se palmi  združita in nastajajo različna spoznanstva (prijateljstvo, sovražniki, partnerji ...). Vsi ljudje imamo skupni cilj, ki je, da moramo nekako priti do vrha, iz katerega na vsake toliko letijo kokosovi orehi. Včasih te tadanejo in te skoraj vržejo iz debla (če padeš dol, sva s prijateljico zaključili, da to pomeni samomor), vendar se nekako rešiš, včasih pa ti kokos prestreže kakšen prijatelj, ki je takrat ob tebi. Seveda velja tudi obratno, tudi ti pomagaš drugim. Če pa je ob tebi nekdo, ki ti želi slabo, ti bo ves čas govoril, da upa, da boš obupal, da boš padel, da te bo zadel kakšen kokos. Prav zaradi tega pa postaneš previden in se umikaš tem padajočim kokosom. To ti daje dodatno moč, da vztrajaš (zato pravimo, da nam ljudje, ki nam želijo slabo, dajo kar veliko v tem življenju (: ). Končni cilj pa je vrh palme, do katerega vodijo prav vsa debla in gre dejansko za eno ogromno palmo z milijardami in milijardami debli.
 Tako. To je ta najina teorija. Kaj vse se podi po naših glavah. To razmišljanje pa dokazuje, da se iz heca hitro razvije resna debata. Pa naj še kdo reče, da življenje ni za hec :).