Resnica o življenju ali ponovno poveličevanje majhnih stvari

 Kako čudovito je to življenje v svojih sladko-grenkih trenutkih! Sestavljeno je iz samih veselih in žalostnih drobcev in to je definicija življenja, drugače ne gre. Samo pomislite! Že voda, ki je vir življenja, lahko s svojim curkom zada močno bolečino, v naslednjem trenutku pa že prijetno zašumi, sprosti telo in pogasi žejo.
 Včeraj sem se z avtom vozila skozi gosto meglo, ki bi jo lahko rezal z nožem. Na vsake toliko časa se je pot razjasnila in včasih me je presenetil kakšen znak za omejitev hitrosti, tako da sem morala močno zavirati, spet drugič se je pokazal oster ovinek, ampak kljub vsem tem tegobam sem prišla do cilja. Takšno je tudi to naše muhasto življenje, kjer meglice vztrajajo pred našimi očmi skoraj da cel čas (razen takrat, ko se zaradi zaljubljenosti dvignemo visoko v zrak, ampak to je že druga zgodba :)).
 Vedno znova pa se vračam k tem majhnim lepim stvarem, ki v resnici pomenijo vse. Saj veste, to je tisti nasmeh prijatelja, ko se ti zdi, da gre vse narobe, to je tisti trenutek, ko strojevodja samo zaradi tebe ustavi vlak, da lahko ves zadihan vstopiš v vagon in se hvaležno usedeš na sedež. Nekaj izmed teh stvari sem zbrala v svoji pesmi Čudeži. Pesem sem že objavila, tokrat pa vam posredujem še besedilo.

ČUDEŽI

Otroški nasmeh,

skrit za dlanmi.

Droben poljub,

iz ljubezni.

Majhen dotik,

ki prežene vse skrbi.

Topel objem,

prijatelja.

To so čudeži,

čudež sva jaz in ti,

čudeži,

so majhne stvari.

Bežni pogled,

ki razjasni obraz.

Otroški glas,

ki prežene mraz.

Tvoj smeh,

ki me dvigne visoko,

visoko v zrak,

da nisem več na tleh.

To so čudeži,

čudež sva jaz in ti,

čudeži,

so majhne stvari.

Življenje je čudovito, a še zdaleč ni lahko. Znano pa je, da težke, velike in pomembne stvari prinašajo največ veselja in zadovoljstva.