Sedaj pa šprint! // And now, sprint!

 Pa se je začelo. Zares. Tisto strašno obdobje srednješolskega obdobja. No, vsaj naj bi bilo strašno. Tako govorijo vsi profesorji. Skoraj. Mene pa še vse skupaj ni zadelo. Ta maturska evforija. :) Vedno je zanimivo, kako se nam stvari zdijo strašne, ko so še daleč pred nami, češ:"Joj, tega pa res ne bom zmogel." Ko pa si enkrat v tem "šmornu" zadeva zgleda tako, kot pred vsakim testom. Saj ne rečem, da to velja za vse, ampak zame že. Nekaj ur sediš za knjigami, potem te pograbi lakota, spraviš se pisati blog, čeprav bi bilo bolje, če bi še malo izpasoval podnebja, funkcije, pisatelje 20. stoletja, reforme Marije Terezije ali pa reševal gap fill-e. Ampak verjamem, da nam bo uspelo izpeljati ta projekt. Brez skrbi.
 Zdaj bomo napeli možgane, strpali vanje kakšen ducat učbenikov pa bo šlo kot po maslu. Mogoče pa bomo eni redkih, ki bodo odpisali maturo med belimi snežinkami. Karavanški Stol je tak, kot sredi zime pa je bila spodnja fotografija posneta včeraj zvečer. Res hecno, tole vreme.

Sporočam, da kakšen teden ali dva ne bo novih objav, ker sem slišala, da so se zgodovinski učbeniki skupaj z atlasom in kalkulatorjem dogovorili, da me bodo ugrabili in mislim, da se jim ne bi bilo pametno upirati :). Mogoče pa se vseeno zgodi, da me bodo vmes kaj izpustili. Kdo ve :).

Just a little note to you, that there will probably be no new posts in the next two weeks, because I've heard that my history book, Atlas and calculator made an agreement in which they declared that they will kidnap me, and I think that it won't be a good idea to resist them :). But perhaps it might happen, that they will let me go for sometime. Who knows :).