Najti užitek v tem življenju bi moral biti prvi cilj vsakega človeka. Zame je užitek slikanje na veliko površino, igranje kitare, zimski sprehodi polni smeha, ki se končajo s premočenimi oblačili, glasba, sončni dnevi, veter v laseh, ko se voziš s kolesom po hribu navzdol in ti hladi vroče čelo, smeh mojega bratca in sestrice, pisanje pesmi, samotni sprehodi in še in še. In kaj mi to daje? To mi daje moč za nov dan, ker vem, da me ena izmed teh stvari čaka, če pa slučajno ne, si užitek pač moraš poiskati tudi tam, kjer ga sprva ne vidiš. Tako je v tem življenju. Vsak dan je preizkušnja, ki jo lahko prekoračiš ali pa se vdaš.
Zadnjič sem opazovala starega gospoda v neki kavarni. Naročil si je skodelico kave in kozarec vode. Presenetilo me je, da je vodo zlival v kavo, da jo ohladi in čimprej popije. Morda mu je tako ljubše, jaz pa sem to dojela, kot hitenje, nervoznost, dejstvo, da si ne more privoščiti niti toliko časa, da v miru popije kavo brez dodane vode. Malo me je pretreslo, ker si najverjetneje danes težko privoščiš čas za oddih, za užitek. Današnji svet je en velik maraton - še za požirek vode se ne moremo več ustaviti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar