Zbudila sem se v megleno jutro in se kljub pomislekom s teto odpravila smučat na Vogel. Tam se je odprlo nebo, posijalo je sonce, nad dolino pa se je razpotegoval velik meglen oblak. Krasen dan, kaj naj rečem. Smučanje me redko razočara, ker obožujem vijuganje bo beli površini, čeprav se včasih zgodi, da zaradi hitrosti končam v kupu snega ob progi. :)
Drugače pa ne morem nehati razmišljati o bliskovito približujoči se moji razstavi, ki bo že ta petek! Dogodka se že zelo veselim, malo me pa tudi skrbi. Saj veste, kako je s takimi dogodki. Zaradi njih se uniči veliko živcev, ponavadi preveč kot je potrebno, ampak na koncu je vse super. Upam, da petkova otvoritev ne bo izjema :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar