Sanjač sem. Priznam. Vsak dan sanjam o nekem življenju, ki ne bi bilo bogato, ampak lepo. Živela bi v nekem majhnem stanovanju v najvišjem nadstropju nekje v Ljubljani in vsak dan bi ustvarjala. Tako sijajno bi bilo. Ampak me vsak dan nekaj postavi na realna tla, da temu ne bo tako in da bom morala pošteno garati, da mi bo kaj uspelo. Vsi mi govorijo naj razmišljam realno. Vsi. Starši, učitelji, družba. Vem, da imajo prav in vem, da se bom in se spopadam s tem ves čas, ampak nekje v mislih si še vedno naslikam to popolno življenje. To mi daje zagon in mislim, da bi moral vsak človek ohraniti svoje sanje o idealnem življenju pa čeprav samo zato, da ga pripeljejo čez dan in mu dajo nekaj volje do življenja.
Sanjajmo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar